Ko je treba shraniti kakšno živilo ali jed, ali pa pospraviti ostanke, uporabljamo različne vrste embalaže. Običajno preprosto odvijemo kos aluminijaste folije in ne razmišljamo veliko o tem, ali je ta rešitev v dani situaciji res najboljša. Če se za stenami domačega gospodinjstva lahko izmažemo z uporabo alu folije za vse mogoče potrebe, pa ta ne bo zadostna za tiste bolj zahtevne uporabnike. V nekaterih primerih se bo bolje obnesla plastična ali stiropor embalaža, pogosto pa pridejo v poštev le specializirane rešitve, na primer prilagojena embalaža za jagode.
V vsakem primeru mora biti embalaža zdravju neškodljiva in varna za uporabo s hrano. Material ne sme puščati barve, vonja ali okusa, seveda pa tudi ne sme spremeniti kemične sestave vsebine oziroma z njo reagirati. To so precej osnovne omejitve, katerim zadostuje cela vrsta materialov, tako da imamo danes na voljo izdelke, ki se razlikujejo predvsem po drugih lastnostih. Stiropor embalaža je na primer zelo priročna za shranjevanje toplih jedi, plastična embalaža je poceni in na voljo v zelo raznolikih oblikah, zelo vsestranske so tudi razne vrečke. Naravni materiali se uporabljajo predvsem za embalažo, pri kateri je pomembna predstavitev, čeprav tudi stiropor embalaža in drugi materiali pogosto dobro opravljajo tudi to funkcijo.
Embalaža je lahko prilagojena glede na vrsto živila, na primer embalaža za jagode, za meso, mehka živila in podobno. Ponudba pa je seveda razdeljena tudi glede na obliko embalaže. Embalaža za jagode se na primer uvršča med posodice, za nekatera živila so bolj ustrezni pladnji ali pa kar folije in druge rešitve.